Get 20M+ Full-Text Papers For Less Than $1.50/day. Start a 14-Day Trial for You or Your Team.

Learn More →

Recent Data on Ambrosia Spp. Seeds Content in Feed for Wild Birds in Slovenia

Recent Data on Ambrosia Spp. Seeds Content in Feed for Wild Birds in Slovenia RECENT DATA ON Ambrosia spp. SEEDS CONTENT IN FEED FOR WILD BIRDS IN SLOVENIA Inhalation of pollen belonging to the species of Ambrosia may cause hypersensitivity reactions. Feed for wild birds is one of the factors that contribute to the spread of these plants. For this reason an amendment to the Directive on undesirable substances in animal feed (2002/32/EC) was added, in 2010 stating that animal feed made of unground cereals can contain up to 50 mg of Ambrosia spp. seeds per kilogram (UL L 290/54). Due to the lack of data, 40 samples of feed for wild birds were examined with a microscopic method. Ambrosia spp. seeds were found in 20 samples (50%). The number of seeds was from 2 to 146 (10 mg to 774 mg). In accordance with the legislation, results were expressed relative to a feed with the moisture content of 12%. Five samples (12.5%) exceeded the permitted value. Key words: Ambrosia, seeds, feed ­ analysis, microscopy, birds doc. dr., dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Institut za higieno in patologijo prehrane zivali, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija; breda.jakovac-strajn@vf.uni-lj.si absolventki na Veterinarski fakulteti, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana prof. dr. Mario Lesnik, univ.dipl.inz.kmet., Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Katedra za fitomedicino, Pivola 10, 2311 Hoce, Slovenija; mario.lesnik@uni-mb.si asist. mag., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Institut za higieno in patologijo prehrane zivali, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija; Igor.Ujcic.Vrhovnik@vf.uni-lj.si Prispevek je del Presernove naloge z naslovom Ugotavljanje semen rastline Ambrosia spp. v krmi za prostozivece ptice. Delo je bilo opravljeno na Veterinarski fakulteti v Ljubljani leta 2012 pod mentorstvom doc. dr. Brede Jakovac Strajn. str. 309 - 316 1 UVOD Med vrstami iz rodu Ambrosia je v Sloveniji najbolj poznana in razsirjena pelinolistna ambrozija ali pelinolistna zvrklja (Ambrosia artemisiifolia L. ). Spada v druzino nebinovk (Asteraceae). Znacilnost pelinolistne ambrozije je, da ima moske in zenske cvetove v locenih koskih na isti rastlini (Buttenschon in sod., 2009). Kolicina cvetnega prahu ene rastline niha med sto milijoni in tremi milijardami pelodnih zrnc. Oprasena rastlina ima lahko vec kot 6000 semen. Na tvorbo semen vplivata velikost rastlin in okolje, v katerem uspeva (Fumanal in sod., 2007a, b). Rastline, ki rastejo med poljscinami tvorijo vecje kolicine cvetnega prahu in semen (Fumanal in sod., 2007a, b). Najvec cvetnega prahu je v krogu s premerom enega kilometra okoli rastline (Simard in sod., 2011). Velike kolicine cvetnega prahu ambrozije se z vetrom dvignejo v zrak in tako lahko pridejo v dihala ljudi in zivali. Najpogostejsi preobcutljivostni reakciji na vdihovanje cvetnega prahu sta vnetje nosne in ocesne sluznice (rinokonjunktivitis) ter naduha (astma). Ce pa pride cvetni prah na kozo, bodisi z zrakom bodisi z dotikom, lahko povzroci atopijski in kontaktni dermatitis (EFSA, 2010). Vrste iz rodu Ambrosia so avtohtone v Severni Ameriki, od koder so se razsirile po svetu najverjetneje z izvozom zit (EFSA, 2010). Najprej so jih opisovali kot plevel na podezelju, kjer so rastle v blizini kmetij, ob poteh, na pasnikih, njivah in travnikih, tam, kjer je bila unicena prvotna vegetacija (Kofol Seliger, 2001). Ena od moznih poti sirjenja je tudi sirjenje semen ambrozije s krmo za prostozivece ptice (Frick in sod., 2011). Ze pred slabimi tremi desetletji sta Hanson in Mason (1985) uspesno vzgojila pelinolistno ambrozijo iz semen, zbranih iz krme za prostozivece ptice. S tem sta opozorila, da je pticja krma mozni vektor pri sirjenju rastline. Danes je dobro znano, da se vrste iz rodu Ambrosia pojavljajo v vrtovih in obmocjih, kjer ljudje krmijo prostozivece ptice (Dahl, 1999; Bohren, 2005), kar potrjuje prej omenjeno teorijo. Po trenutnih ocenah kar 20 ­ 91 % krme za prostozivece ptice vsebuje semena vrst iz rodu Ambrosia, od katerih jih do 25 % vzkali (EFSA, 2010). Ohranjanje kaljivosti semen je odvisno predvsem od temperature in globine tal, v katerih se seme nahaja. Na globini 35 do 45 cm so semena zelo obstojna in lahko v zemlji prezivijo tudi 30 do 40 let (Baskin in sod., 1977). Zanje je znacilno, da za klitje potrebujejo nizke temperature (Basset in Crompton, 1975). Po vzklitju se vrste iz rodu Ambrosia na ruderalnih rastiscih zelo uspesno sirijo, kajti na njih ni sklenjene konkurencne vegetacije (Silc, 2006). Do sirjenja semen s krmo za prostozivece ptice lahko pride z neposrednim prenosom, ko ljudje trosijo krmo za prostozivece ptice po tleh ali ko odvrzejo pticje iztrebke in odpadke iz kletk v okolje (Essl in sod., 2009). Posredno se semena sirijo s pticami in malimi sesalci, ki med hranjenjem prebirajo semena ali pa jih odnesejo v svoja gnezda in shrambe. Prav tako obstaja moznost, da semena neposkodovano potujejo skozi prebavni trakt semenojedih zivali in se tako sirijo z njihovimi iztrebki (Alberternst in sod., 2008). Veliko rastlin zato najdemo v zasebnih vrtovih, kakor tudi na obmocjih reje perutnine, ki se giblje na prostem (EFSA, 2010). Za ugotavljanje vsebnost semen v krmi moramo uporabljati ustrezne hitre in zanesljive metode. Ta cas priporocajo mikroskopsko preiskavo (IAG ­ Method 5). Na ta nacin smo v letih 2008 in 2009 v Sloveniji preiskali 20 vzorcev hrane za prostozivece ptice in ugotovili, da je kar 13 od 20 vzorcev vsebovalo od 1 do 235 semen razlicnih vrst ambrozij (Ujcic-Vrhovnik in sod., 2008). Ker od takrat za pticjo krmo dostopno na slovenskem trziscu ni bilo veliko novih podatkov, smo zeleli preveriti, kaksno je trenutno stanje glede vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za ptice. 310 2 MATERIAL IN METODE 2.1 Material Raziskavo smo opravili na 40. vzorcih krme za prostozivece ptice. Krmo smo kupili v razlicnih trgovskih centrih in specializiranih trgovinah za male zivali po Sloveniji pozimi 2011/12. Izbrali smo 40 razlicnih vzorcev: 26 vzorcev semen soncnic (oznacili smo jih od S1 do S26) in 14 vzorcev mesanih semen (oznake M1 do M14). Krma je bila pakirana v vreckah po 1 kg. Surovine za pripravo krme so izvirale iz obmocij izven ozemlja Slovenije. 2.2 Metode dela Mikroskopska metoda Za preiskavo vzorcev krme na vsebnost semen vrst iz rodu Ambrosia smo uporabili mikroskopsko metodo, pri cemer smo si pomagali z lupo in stereomikroskopom (IAG ­ Method 5). V skladu s protokolom smo vsak vzorec razdelili z razdelilnikom na dva manjsa vzorca po 500 g. S tehtanjem smo preverili maso, nato pa smo enega zavrgli, drugega pa presejali na sitih z razlicno velikostjo odprtin: < 1,6 mm, 1,6 - 4,0 mm in > 4,0 mm. Preiskali smo vse tri frakcije. Sumljiva semena smo odbrali v oznacene petrijevke in jih pregledali s primerno povecavo pod lupo in stereomikroskopom. Pri identifikaciji enosemenskih plodicev smo si pomagali z referencnim materialom in morfoloskimi opisi iz botanicne literature (Bessett in Crompton, 1975; 1982). Preucevana pticja krma je skoraj v popolnosti vsebovala neposkodovane enosemenske plodice s celotno ovojnico. Cistih semen brez ovojnice prakticno nasi vzorci niso vsebovali. V tem besedilu iz prakticnih razlogov namesto botanicno ustreznega izraza enosemenski plodic uporabljamo izraz seme. Semena vrst iz rodu Ambrosia smo identificirali glede na njihovo znacilno obliko in zgradbo (Slika 1). Nato smo jih presteli in stehtali na analitski tehtnici. Botanicne dolocitve do ravni vrste nismo opravili, ker zakonodaja (UL L 290/54) ne razmejuje mejnih vsebnosti med razlicnimi vrstami ambrozij. Semena vseh vrst obravnava enako. Slika 1: Enosemenski plodici, rozke (»semena«) vrst iz rodu Ambrosia pod stereomikroskopom. Figure 1: One seed fruitlets, achenes («seeds« ) of Ambrosia spp. under stereomicroscope. Maso semen v vzorcih krme smo podali v mg kg-1, pri cemer smo maso odbranih semen (v mg) mnozili s 1000 in zmnozek delili s celotno maso vzorca, uporabljenega za preiskavo (v kg). Dolocanje vlage v krmi Vlago v krmi smo dolocili s susenjem vzorca pri temperaturi 103 °C 3 ure. Vzorce, v katerih smo ugotovili semena vrst iz rodu Ambrosia, smo zmleli ter natehtali priblizno 5 g v tehtic za dolocanje vlage. Tehtic smo pred tem oznacili in stehtali. Po susenju smo vzorec skupaj s tehticem ponovno stehtali. Iz dobljenih rezultatov smo izracunali odstotek vlage v vzorcu. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA Semena vrst iz rodu Ambrosia je vsebovalo 8 vzorcev krmnih mesanic (57 %) (Preglednica 1) in 12 vzorcev semen soncnic (46 %) (Preglednica 2). V preostalih vzorcih semen ambrozije nismo nasli. Preglednica 1: Ugotovljena semena vrst iz rodu Ambrosia v mesanicah, ki se uporabljajo za krmljenje prostozivecih ptic (v 500 g). Table 1: Identified seeds of Ambrosia spp. in seed mixtures, used for feeding wild birds (in 500 g). Sejane frakcije (mm) Fractions 1,6 4,0 3 6 1 6 2 8 1 Ugotovljeno stevilo semen vrst iz rodu Ambrosia Number of identified seeds 4 6 1 7 2 8 3 1 Skupna masa semen vrst iz rodu Ambrosia (mg) Total mass of seeds (mg) 14,46 28,07 5,04 17,55 10,26 58,34 6,88 4,94 Preracunana masa semen v kg krme (mg/kg) Equivalent of seeds per kg (mg/kg) 28,92 56,14 10,08 35,10 20,52 116,68 13,76 9,80 Vzorec Sample <1,6 M3 M4 M5 M6 M9 M10 M12 M14 1 1 3 - >4,0 - Vlaga % Moisture % 5,60 4,51 8,42 10,90 5,83 5,84 11,90 7,28 Preglednica 2: Ugotovljena semena vrst iz rodu Ambrosia med semeni soncnic, ki se uporabljajo za krmljenje prostozivecih ptic (v 500 g). Table 2: Identified seeds of Ambrosia spp. intermixed to sunflower seeds, used for feeding wild birds (in 500 g). Sejane frakcije (mm) Fractions Vzorec Sample <1,6 S1 S6 S7 S8 S11 S12 S13 S14 S17 S18 S19 S20 9 13 1 1 Ugotovljeno stevilo semen vrst iz rodu Ambrosia Number of identified seeds 4 73 2 2 36 1 41 3 2 2 2 5 Skupna masa semen vrst iz rodu Ambrosia (mg) Total mass of seeds (mg) 21,28 387,23 7,13 9,99 121,89 5,80 126,14 12,52 11,55 8,71 13,27 18,88 Preracunana masa semen na kg krme (mg/kg) Equivalent of seeds per kg (mg/kg) 42,56 774,46 14,26 19,98 243,78 11,60 252,28 25,04 22,88 17,42 26,54 37,76 1,6 4,0 4 73 2 2 27 1 27 2 2 2 1 5 >4,0 1 - Vlaga % Moisture % 5,84 6,40 5,56 5,77 5,94 5,29 5,86 3,42 7,61 4,66 4,49 3,76 312 V vzorcih smo nasteli od 1 do 73 semen vrst iz rodu Ambrosia (5,04 mg do 387,23 mg) na 500 g pticje krme. Kot smo ze zapisali je pelinolistna ambrozija najpogostejsa vrsta iz rodu Ambrosia v Evropi, precej manj pogoste so druge vrste, na primer trikrpata ambrozija (A. trifida L. in trajna ambrozija (A. psilostachya DC. (A. coronopifolia Torr.&Gray)). Semena vseh vrst so si podobna, zato se zgolj z mikroskopsko preiskavo ni dalo izkljuciti moznosti, da katero izmed odbranih semen ne pripada kaksni drugi in ne najpogostejsi vrsti. Pri oznacevanju nasega izbora semen smo torej uporabili sirsi pojem semena ambrozij (Ambrosia spp.), ceprav je vecina semen zelo verjetno izvirala od pelinolistne ambrozije. Naj navedemo se podatek, da so alergene vse vrste iz rodu Ambrosia (D'amato in sod., 2007). Podatkov o pojavljanju semen drugih vrst ambrozij v pticji krmi na obmocju srednje Evrope je izredno malo. V literaturi je tudi za druge vrste mozno najti navedbe, da se lahko sirijo s pticjo krmo (Comtois, 1998; Karnkowski, 1999a, b; Bechet, 2004; Follak in sod. 2013). Moznosti za pojav drugih vrst v pticji krmi so povezane z izvorom surovin, iz katerih se pripravljajo krmne mesanice (Nawrath in Alberternst, 2012). V primeru proizvajalcev, ki kot surovino uporabljajo ostanke pri ciscenju posiljk semen iz drugih kontinentov (npr. Argentina, Brazilija, Kanada, ZDA, Juzna Afrika, ...) ali pa iz obmocij, kjer so kmetijske povrsine ze zapleveljene z drugimi vrstami ambrozij (npr. Poljska, Ukrajina, Spanija, Izrael, Ruska Federacija, Kitajska, ...) obstaja povecana verjetnost, da bi krmne mesanice lahko vsebovale semena drugih vrst. Najvec semen smo odbrali v srednji frakciji (1,6 mm - 4 mm). V frakciji, vecji od 4 mm, smo nasli eno seme, v frakciji manjsi od 1,6 mm pa smo ugotovili v sedmih vzorcih od 1 do 13 semen. V vzorcu S11 jih je bilo 9 od skupaj 36 najdenih semen. V vzorcu S13 pa jih je bilo 13 od skupaj 41 najdenih semen. V vzorcu M12 smo nasli le 3 semena manjsa od 1,6 mm, ki so tehtala 6,88 mg (13,76 mg/kg krme). Povprecna masa semena v srednji frakciji je bila 4,908 mg, v najmanjsi frakciji pa 2,600 mg. Povprecna masa semena, ce upostevamo semena obeh frakcij, je bila 4,548 mg. Po protokolu mikroskopske metode bi bilo sicer dovolj, ce bi preiskali samo frakcijo semen velikosti 1,5 do 4 mm. Vendar pa smo pri nasem delu ugotovili semena vrst iz rodu Ambrosia v vseh treh sejanih frakcijah (<1,6 mm, 1,6-4,0 mm in >4,0 mm), skupno v 20 vzorcih. Ce bi obdelali samo srednjo frakcijo, bi kot pozitivne dolocili 19 vzorcev, kar se ne razlikuje bistveno od prej omenjenega rezultata. Vendar pa dejstvo, da smo v zadnji frakciji nasli semena ambrozije v 7 vzorcih, nikakor ni zanemarljivo. Stevilo semen v tej frakciji je nihalo od 1 do 13. Vecina avtorjev sicer meni, da semen, manjsih od 1,5 mm ni in da so vecja od 3 mm zelo redka (Frick in sod., 2011). Glede na nase rezultate menimo, da sta za preiskavo vzorcev pomembni srednja in najdrobnejsa frakcija. Ker majhnost semen se ne pomeni, da ta niso kaljiva (Fumanal in sod., 2007a, b) bi bilo strokovno ustrezno obravnavati vse frakcije. Tudi zelo drobna semena lahko omogocajo razsirjanje. Predpisi EU navajajo, da lahko krma za zivali, ki vsebuje nezmleta zita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia/kg krme, izrazeno pri 12 % vlagi v vzorcu (UL L 290/54). Rezultate smo zato preracunali na 12 % vlago ter ugotovili, da vrednost 50 mg/kg pomeni priblizno 9-10 semen v kilogramu krme. Dovoljeno mejo je presegalo 5 vzorcev (12,5 %). Bolj onesnazeni so bili vzorci soncnicnih semen. Med njimi je bil tudi vzorec, ki je vseboval 774,46 mg semen (Preglednica 1 in 2). V skladu z zgoraj navedenimi predpisi se v Sloveniji izvaja letni nadzor krme, vendar je predvideno stevilo uradnih vzorcev majhno (trije vzorci) oziroma premajhno, da bi bil nadzor verodostojen. Na Bavarskem so leta 2008 ugotovili, da so verjetno 42 % populacije pelinolistne ambrozije tja zanesli z onesnazeno krmo za sobne ali prostozivece ptice (Vitalos in sod., 2008). V Nemciji kontaminacija komercialne pticje krme niha od 0 do 34 semen vrst iz rodu Ambrosia na kilogram krme. Povprecne vrednosti so 23,8 semen v kilogramu, najvec pa so nasteli 170 semen (Thibaudon in sod., 2012). V Franciji je Chauvel s sod. (2006) dolocal vsebnost semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi iz soncnicnih semen. Ugotovili so, da je moznost sirjenja vrst iz rodu Ambrosia s soncnicnimi semeni, namenjenimi za prehrano ptic za priblizno 10 % vecja od moznosti sirjenja z drugimi semeni, namenjenimi za prehrano zivine. To potrjuje tudi raziskava raziskovalcev StrgulcKrajsek in Novak (2013). Rezultati nase raziskave so podobni rezultatom pridobljenim v okviru uradnega nadzora krme v nekaterih drugih drzavah, na primer iz Svice. Svicarski podatki za obdobje 2009-2013 so dostopni na spletu (admin.ch, 2013). Tudi v Sloveniji smo v preteklih raziskavah ugotovili, da je semena vrst iz rodu Ambrosia vsebovala vec kot polovica pregledanih vzorcev komercialno dostopne hrane za prostozivece ptice (Ujcic-Vrhovnik in sod., 2008). Povprecno je kilogram krme za prostozivece ptice vseboval 86 semen. V nasi raziskavi je bilo to stevilo dosti manjse, vendar pa smo v obeh raziskavah prisli do enakega sklepa: semena soncnic so bolj ter pogosteje onesnazena s semeni vrst iz rodu Ambrosia kot mesanice semen. Soncnice so poljscina, kjer imamo tezave pri kemicnem zatiranju ambrozije. Ambrozija in soncnica (Helianthus sp.) sta sorodna rodova in pripadata isti druzini, zato nimamo na voljo velike izbire ucinkovitih herbicidov. Izjema so gensko spremenjeni hibridi in hibridi selekcionirani na odpornost na posamezne herbicide (npr. IMI soncnice). Izhodiscna surovina za pripravo pticje krme lahko vsebuje zelo velike kolicine semen ambrozije, kar ustrezno pojasni prejsnje podatke (EFSA, 2010). V Svici mora biti od marca 2005 vsa komercialno dostopna pticja hrana, tako domaca kot iz uvoza, prosta semen vrst iz rodu Ambrosia. Med 40 vzorci komercialno dostopne krme za prostozivece ptice smo pregledali tudi dva vzorca, ki sta imela napis, da ne vsebujeta semen ambrozije. V teh vzorcih semen vrst iz rodu Ambrosia nismo nasli. V tujini imajo izkusnje, da se tudi v pakiranjih, oznacenih z oznako prosto ambrozije veckrat najdejo kaljiva semena (LUGV, 2011). Iz teh razlogov so veckrat izpostavljene zahteve po termicnem obdelovanju krmnih mesanic. Ker te predstavljajo pot vnosa tudi za druge nezelene invazivne plevele (npr. iz rodov Panicum, Phalaris, Bidens, Iva, Sorghum, Setaria, Polygonum, Eleusine, Amaranthus, ...) ponekod uporabnikom mesanic svetujejo termicno obdelavo doma (kar v kuhinjski pecici) in sistematicno opazovanje mest, kjer krmila nastavljajo pticam. Osvesceni ljubitelji ptic potem redno spremljajo, katere rastline se pojavljajo ob krmiscih in nezelene pravocasno odstranijo. 4 SKLEPI Vrste iz rodu Ambrosia so mocno alergene rastline, ki se lahko sirijo tudi s krmo za prostozivece ptice. S pregledom 40 vzorcev taksne krme smo ugotovili: 1. da so bila semena vrst iz rodu Ambrosia v 50 % vzorcev, kar je veliko. Najvecjo dovoljeno vsebnost semen ambrozij, ki jo predpisuje evropska zakonodaja je sicer presegalo 5 vzorcev, vendar pa bi se vrste lahko sirile z vsemi vzorci, ki so vsebovali njihova semena. 2. Pelinolistna ambrozija (A. artemisiifolia) se ja na ozemlju RS v zadnjih desetletjih tako razsirila, da njeno izkoreninjenje vec ni mozno. Kljub temu je sistematicne preiskave krme za prostozivece ptice glede vsebnosti semen ambrozij smiselno nadaljevati, ker se s pticjo krmo lahko sirijo tudi druge vrste, ki pa jih na ozemlju RS se nimamo (npr. A. trifida L., A. tenuifolia Sprengl, A. psilostachya DC., A. grayi (A. Nels) Shinners in A. 314 confertiflora DC.). V primeru najdb teh vrst v pticji krmi pa je potrebno preventivno ukrepati in sprejeti pravocasne ukrepe za preprecitev sirjenja. 3. Preiskave krme za prostozivece ptice je smiselno nadaljevati v cim vecjem obsegu in s tem sodelovati pri omejevanju sirjenja ambrozij. 4. Z rezultati smo potrdili moznosti sirjenja vrst iz rodu Ambrosia s pticjo krmo tudi v Sloveniji. Ljudi bi lahko bolj osvescali, da s hrano za prostozivece ptice, ki vsebuje semena vrst iz rodu Ambrosia v svojo okolico lahko zanesejo to nevarno rastlino. Potrosnike pticje krme bi bilo dobro opozoriti, da naj opazujejo, katere rastline se pojavljajo v blizini krmisc prostozivecih ptic in naj nezelene odstranijo preden oblikujejo seme. 5. Pri mikroskopski preiskavi predlagamo pregled tudi srednje in najmanjse frakcije. 5 ZAHVALA Za strokovno in prijazno pomoc pri oblikovanju besedila se zahvaljujemo prof. Jozetu Jurci, upokojenemu profesorju Veterinarske fakultete v Ljubljani. 6 VIRI Admin.ch ­ Bundesverwaltung berichte, 2013. Amtlichen Futtermittelkontrolle - Tabelle 1: Ergebnisse der Ambrosiauntersuchungen 2009 2013. (http://www.news.admin.ch/message/index.html?la ng=de&msg-id=48259) Alberternst B., Nawrath S., Hussner A., Starfinger J. 2008. Auswirkungen invasiver Arten und Vorsorge - Sofortmaßnahmen und Management am Beispiel von vier unterschiedlich weit verbreiteten Neophyten. Natuur und Landschaft, 83: 412-417 Baskin J.M., Baskin C.C. 1977. Dormancy and germination in seeds of common ragweed with reference to Beal's buried seed experiement. American Journal of Botany, 64, 9: 1174-1176 Bassett I.J., Crompton C.W. 1975. Biology of Canadian weeds. Ambrosia-Artemisiifolia l and APilostachya DC. Canadian Journal of Plant Science, 55: 463-476 Bassett I.J., Crompton C.W. 1982. The biology of Canadian weeds. 55. Ambrosia trifida L. Canadian Journal of Plant Science, 63: 1003-1010 Behcet L. 2004. A new record for the flora of Turkey: Ambrosia tenuifolia Spreng. (Compositae). Turkish Journal of Botany, 28: 201-203 Bohren C., Delabays N., Mermillod G., Keimer C., Kündig C. 2005. Ambrosia artemisiifolia in der Schweiz - eine herbologische Annäherung. Agrarforschung, 12: 7-78. Buttenschøn R.M., Waldispühl S., Bohren C., Simoncic A., Lesnik M., Leskosek R. Navodila za zatiranje in preprecevanje sirjenja pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia). Projekt EUPHRESCO ­ strategies for Ambrosia control 2008-2009. 47 str. http://www.ruse.si/data/upload/ambrozija_navodila _za_zatiranje.pdf (28. maj 2013) Chauvel B., Dessaint F., Cardinal-Legrand C., Bretagnolle F. 2006. The historical spread of Ambrosia artemisiifolia L. in France from herbarium records. Journal of Biogeography, 33: 665-673 Comtois P. 1998. Ragweed (Ambrosia sp.): The Phoenix of allergophytes. V: F. T. M. Spieksma (Ed.), Ragweed in Europe. The 6th International congress on aerobiology, Symposium Proceedings, Perugia, Italy, 3­5 D'amato G., Cecchi L., Bonini S. et al. 2007. Allergic pollen and pollen allergy in Europe. Allergy, 62: 976-990 Dahl Å., Standhede S., Wihl J. 1999. Ragweed - an allergy risk in Sweden? Aerobiologia, 15: 293-297 EFSA. 2010. Scientific opinion on the effect on public or animal health or on the environment on the presence of seeds of Ambrosia sp. in animal feed. EFSA Journal, 8, 6: 1566 Essl F., Dullinger S., Kleinbauer I. 2009. Changes in the spatio-temporal patterns and habitat preferences of Ambrosia artemisiifolia during its invasion of Austria. Preslia, 81: 119­133 Follak S., Dullinger S., Kleinbauer I., Moser D., Essl F. 2013. Invasion dynamics of three allergenic invasive Asteraceae (Ambrosia trifida, Artemisia annua, Iva xanthiifolia) in central and eastern Europe. Preslia, 85: 41-61 Frick G., Boschung H., Schulz-Schroeder G. et al. 2011. Ragweed (Ambrosia sp.) seeds in bird feed. Biotechnology, Agronomy, Society and Environment, 15, 1: 39-44 Fumanal B., Chauvel B., Bretagnolle F. 2007a. Estimation of pollen and seed production of common ragweed in France. Annals of Agricultural and Environmental Medicine, 14: 233-236 Fumanal B., Chauvel B., Sabatier A., Bretagnolle F. 2007b. Variability and cryptic heteromorphism of Ambrosia artemisiifolia seeds: what consequences for its invasion in France?, Annales of Botanyyy, 100: 305-313 Hanson C., Mason J. 1985. Bird seed aliens in Britain. Walsonia, 15: 237-252 IAG-Method 5. Method for the Determination of Ambrosia (Ambrosia artemisiifolia L.) in nonpelleted Animal Feedingstuff. International Association of Feedingstuff Analysis. http://www.iag-micro.org/files/iag-a5_ambrosia.pdf (28 maj 2012) Karnkowski W. 1999a. Pest Risk Analysis on Ambrosia spp. for Poland. Main Inspectorate of Plant Protection Monograph .08-14124 PRA, 54 s. Karnkowski, W., 1999b. Quarantine weeds and parasitic plants occurring in the plant material imported to Poland in 1996-1999, Ochrona Rolin, 43: 15-16 Kofol Seliger A. 2001. Rod ambrozija (zvrklja). Proteus, 63, 6: 276-278 LUGV - Landesamt für Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz Brandenburg, 2011. Amtliche Futtermittelkontrolle nach Ambrosiasamen Ergebnisse der Amtlichen Vogelfutteruntersuchungen aus 2009 und 2010. (http://www.lugv.brandenburg.de/cms/detail.php/bb 1.c.331423.de) Nawrath S., Alberternst B. 2012. Forschungsvorhaben Beifuß-Ambrosie in Bayern FOBAB II-Studie. Bayerischen Staatsministeriums für Umwelt und Gesundheit, Friedberg / Hessen, Endbericht, 203 s. Simard M.J., Benoit D.L. 2011. Effect of repetitive mowing on common ragweed (Ambrosia artemisiifolia L.) pollen and seed production. Annals of Agricultural Medicine, 18, 1: 55-62 and Environmental Strgulc-Krajsek S., Novak M. 2013. Achenes of common ragweed (Ambrosia artemisiifolia) in packages of sunflower achenes for outdoor birds. Acta biologica Slovenica, 56, 1: 3-9 Silc U. 2006. Vsiljiva skodljivka iz Severne Amerike. Proteus, 69, 2: 81-83 Thibaudon M., Colonnello C., Basancenot J.P., Toloba Y., Francois H., Caillaud C. 2012. Can birdfeed contribute to the spread of Ragweed? Journal of Investigational Allergology and Clinical Immunology, 22, 3: 215-235 Ujcic-Vrhovnik I., Jakovac-Strajn B., Vengust A. 2008. Mikroskopska preiskava krme. V: 17. Mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domacih zivali: Zadravcevo-Erjavcevi dnevi. Radenci: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 23-30 Vitalos M., Karrer G. 2008. Distribution of Ambrosia artemisiifolia L.: Is birdseed a relevant vector? Journal of Plant Diseases and Protection: 345-347 316 http://www.deepdyve.com/assets/images/DeepDyve-Logo-lg.png Acta Agriculturae Slovenica de Gruyter

Recent Data on Ambrosia Spp. Seeds Content in Feed for Wild Birds in Slovenia

Loading next page...
 
/lp/de-gruyter/recent-data-on-ambrosia-spp-seeds-content-in-feed-for-wild-birds-in-1y7c9N90ZD
Publisher
de Gruyter
Copyright
Copyright © 2013 by the
ISSN
1581-9175
eISSN
1854-1941
DOI
10.2478/acas-2013-0026
Publisher site
See Article on Publisher Site

Abstract

RECENT DATA ON Ambrosia spp. SEEDS CONTENT IN FEED FOR WILD BIRDS IN SLOVENIA Inhalation of pollen belonging to the species of Ambrosia may cause hypersensitivity reactions. Feed for wild birds is one of the factors that contribute to the spread of these plants. For this reason an amendment to the Directive on undesirable substances in animal feed (2002/32/EC) was added, in 2010 stating that animal feed made of unground cereals can contain up to 50 mg of Ambrosia spp. seeds per kilogram (UL L 290/54). Due to the lack of data, 40 samples of feed for wild birds were examined with a microscopic method. Ambrosia spp. seeds were found in 20 samples (50%). The number of seeds was from 2 to 146 (10 mg to 774 mg). In accordance with the legislation, results were expressed relative to a feed with the moisture content of 12%. Five samples (12.5%) exceeded the permitted value. Key words: Ambrosia, seeds, feed ­ analysis, microscopy, birds doc. dr., dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Institut za higieno in patologijo prehrane zivali, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija; breda.jakovac-strajn@vf.uni-lj.si absolventki na Veterinarski fakulteti, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana prof. dr. Mario Lesnik, univ.dipl.inz.kmet., Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Katedra za fitomedicino, Pivola 10, 2311 Hoce, Slovenija; mario.lesnik@uni-mb.si asist. mag., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Institut za higieno in patologijo prehrane zivali, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija; Igor.Ujcic.Vrhovnik@vf.uni-lj.si Prispevek je del Presernove naloge z naslovom Ugotavljanje semen rastline Ambrosia spp. v krmi za prostozivece ptice. Delo je bilo opravljeno na Veterinarski fakulteti v Ljubljani leta 2012 pod mentorstvom doc. dr. Brede Jakovac Strajn. str. 309 - 316 1 UVOD Med vrstami iz rodu Ambrosia je v Sloveniji najbolj poznana in razsirjena pelinolistna ambrozija ali pelinolistna zvrklja (Ambrosia artemisiifolia L. ). Spada v druzino nebinovk (Asteraceae). Znacilnost pelinolistne ambrozije je, da ima moske in zenske cvetove v locenih koskih na isti rastlini (Buttenschon in sod., 2009). Kolicina cvetnega prahu ene rastline niha med sto milijoni in tremi milijardami pelodnih zrnc. Oprasena rastlina ima lahko vec kot 6000 semen. Na tvorbo semen vplivata velikost rastlin in okolje, v katerem uspeva (Fumanal in sod., 2007a, b). Rastline, ki rastejo med poljscinami tvorijo vecje kolicine cvetnega prahu in semen (Fumanal in sod., 2007a, b). Najvec cvetnega prahu je v krogu s premerom enega kilometra okoli rastline (Simard in sod., 2011). Velike kolicine cvetnega prahu ambrozije se z vetrom dvignejo v zrak in tako lahko pridejo v dihala ljudi in zivali. Najpogostejsi preobcutljivostni reakciji na vdihovanje cvetnega prahu sta vnetje nosne in ocesne sluznice (rinokonjunktivitis) ter naduha (astma). Ce pa pride cvetni prah na kozo, bodisi z zrakom bodisi z dotikom, lahko povzroci atopijski in kontaktni dermatitis (EFSA, 2010). Vrste iz rodu Ambrosia so avtohtone v Severni Ameriki, od koder so se razsirile po svetu najverjetneje z izvozom zit (EFSA, 2010). Najprej so jih opisovali kot plevel na podezelju, kjer so rastle v blizini kmetij, ob poteh, na pasnikih, njivah in travnikih, tam, kjer je bila unicena prvotna vegetacija (Kofol Seliger, 2001). Ena od moznih poti sirjenja je tudi sirjenje semen ambrozije s krmo za prostozivece ptice (Frick in sod., 2011). Ze pred slabimi tremi desetletji sta Hanson in Mason (1985) uspesno vzgojila pelinolistno ambrozijo iz semen, zbranih iz krme za prostozivece ptice. S tem sta opozorila, da je pticja krma mozni vektor pri sirjenju rastline. Danes je dobro znano, da se vrste iz rodu Ambrosia pojavljajo v vrtovih in obmocjih, kjer ljudje krmijo prostozivece ptice (Dahl, 1999; Bohren, 2005), kar potrjuje prej omenjeno teorijo. Po trenutnih ocenah kar 20 ­ 91 % krme za prostozivece ptice vsebuje semena vrst iz rodu Ambrosia, od katerih jih do 25 % vzkali (EFSA, 2010). Ohranjanje kaljivosti semen je odvisno predvsem od temperature in globine tal, v katerih se seme nahaja. Na globini 35 do 45 cm so semena zelo obstojna in lahko v zemlji prezivijo tudi 30 do 40 let (Baskin in sod., 1977). Zanje je znacilno, da za klitje potrebujejo nizke temperature (Basset in Crompton, 1975). Po vzklitju se vrste iz rodu Ambrosia na ruderalnih rastiscih zelo uspesno sirijo, kajti na njih ni sklenjene konkurencne vegetacije (Silc, 2006). Do sirjenja semen s krmo za prostozivece ptice lahko pride z neposrednim prenosom, ko ljudje trosijo krmo za prostozivece ptice po tleh ali ko odvrzejo pticje iztrebke in odpadke iz kletk v okolje (Essl in sod., 2009). Posredno se semena sirijo s pticami in malimi sesalci, ki med hranjenjem prebirajo semena ali pa jih odnesejo v svoja gnezda in shrambe. Prav tako obstaja moznost, da semena neposkodovano potujejo skozi prebavni trakt semenojedih zivali in se tako sirijo z njihovimi iztrebki (Alberternst in sod., 2008). Veliko rastlin zato najdemo v zasebnih vrtovih, kakor tudi na obmocjih reje perutnine, ki se giblje na prostem (EFSA, 2010). Za ugotavljanje vsebnost semen v krmi moramo uporabljati ustrezne hitre in zanesljive metode. Ta cas priporocajo mikroskopsko preiskavo (IAG ­ Method 5). Na ta nacin smo v letih 2008 in 2009 v Sloveniji preiskali 20 vzorcev hrane za prostozivece ptice in ugotovili, da je kar 13 od 20 vzorcev vsebovalo od 1 do 235 semen razlicnih vrst ambrozij (Ujcic-Vrhovnik in sod., 2008). Ker od takrat za pticjo krmo dostopno na slovenskem trziscu ni bilo veliko novih podatkov, smo zeleli preveriti, kaksno je trenutno stanje glede vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za ptice. 310 2 MATERIAL IN METODE 2.1 Material Raziskavo smo opravili na 40. vzorcih krme za prostozivece ptice. Krmo smo kupili v razlicnih trgovskih centrih in specializiranih trgovinah za male zivali po Sloveniji pozimi 2011/12. Izbrali smo 40 razlicnih vzorcev: 26 vzorcev semen soncnic (oznacili smo jih od S1 do S26) in 14 vzorcev mesanih semen (oznake M1 do M14). Krma je bila pakirana v vreckah po 1 kg. Surovine za pripravo krme so izvirale iz obmocij izven ozemlja Slovenije. 2.2 Metode dela Mikroskopska metoda Za preiskavo vzorcev krme na vsebnost semen vrst iz rodu Ambrosia smo uporabili mikroskopsko metodo, pri cemer smo si pomagali z lupo in stereomikroskopom (IAG ­ Method 5). V skladu s protokolom smo vsak vzorec razdelili z razdelilnikom na dva manjsa vzorca po 500 g. S tehtanjem smo preverili maso, nato pa smo enega zavrgli, drugega pa presejali na sitih z razlicno velikostjo odprtin: < 1,6 mm, 1,6 - 4,0 mm in > 4,0 mm. Preiskali smo vse tri frakcije. Sumljiva semena smo odbrali v oznacene petrijevke in jih pregledali s primerno povecavo pod lupo in stereomikroskopom. Pri identifikaciji enosemenskih plodicev smo si pomagali z referencnim materialom in morfoloskimi opisi iz botanicne literature (Bessett in Crompton, 1975; 1982). Preucevana pticja krma je skoraj v popolnosti vsebovala neposkodovane enosemenske plodice s celotno ovojnico. Cistih semen brez ovojnice prakticno nasi vzorci niso vsebovali. V tem besedilu iz prakticnih razlogov namesto botanicno ustreznega izraza enosemenski plodic uporabljamo izraz seme. Semena vrst iz rodu Ambrosia smo identificirali glede na njihovo znacilno obliko in zgradbo (Slika 1). Nato smo jih presteli in stehtali na analitski tehtnici. Botanicne dolocitve do ravni vrste nismo opravili, ker zakonodaja (UL L 290/54) ne razmejuje mejnih vsebnosti med razlicnimi vrstami ambrozij. Semena vseh vrst obravnava enako. Slika 1: Enosemenski plodici, rozke (»semena«) vrst iz rodu Ambrosia pod stereomikroskopom. Figure 1: One seed fruitlets, achenes («seeds« ) of Ambrosia spp. under stereomicroscope. Maso semen v vzorcih krme smo podali v mg kg-1, pri cemer smo maso odbranih semen (v mg) mnozili s 1000 in zmnozek delili s celotno maso vzorca, uporabljenega za preiskavo (v kg). Dolocanje vlage v krmi Vlago v krmi smo dolocili s susenjem vzorca pri temperaturi 103 °C 3 ure. Vzorce, v katerih smo ugotovili semena vrst iz rodu Ambrosia, smo zmleli ter natehtali priblizno 5 g v tehtic za dolocanje vlage. Tehtic smo pred tem oznacili in stehtali. Po susenju smo vzorec skupaj s tehticem ponovno stehtali. Iz dobljenih rezultatov smo izracunali odstotek vlage v vzorcu. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA Semena vrst iz rodu Ambrosia je vsebovalo 8 vzorcev krmnih mesanic (57 %) (Preglednica 1) in 12 vzorcev semen soncnic (46 %) (Preglednica 2). V preostalih vzorcih semen ambrozije nismo nasli. Preglednica 1: Ugotovljena semena vrst iz rodu Ambrosia v mesanicah, ki se uporabljajo za krmljenje prostozivecih ptic (v 500 g). Table 1: Identified seeds of Ambrosia spp. in seed mixtures, used for feeding wild birds (in 500 g). Sejane frakcije (mm) Fractions 1,6 4,0 3 6 1 6 2 8 1 Ugotovljeno stevilo semen vrst iz rodu Ambrosia Number of identified seeds 4 6 1 7 2 8 3 1 Skupna masa semen vrst iz rodu Ambrosia (mg) Total mass of seeds (mg) 14,46 28,07 5,04 17,55 10,26 58,34 6,88 4,94 Preracunana masa semen v kg krme (mg/kg) Equivalent of seeds per kg (mg/kg) 28,92 56,14 10,08 35,10 20,52 116,68 13,76 9,80 Vzorec Sample <1,6 M3 M4 M5 M6 M9 M10 M12 M14 1 1 3 - >4,0 - Vlaga % Moisture % 5,60 4,51 8,42 10,90 5,83 5,84 11,90 7,28 Preglednica 2: Ugotovljena semena vrst iz rodu Ambrosia med semeni soncnic, ki se uporabljajo za krmljenje prostozivecih ptic (v 500 g). Table 2: Identified seeds of Ambrosia spp. intermixed to sunflower seeds, used for feeding wild birds (in 500 g). Sejane frakcije (mm) Fractions Vzorec Sample <1,6 S1 S6 S7 S8 S11 S12 S13 S14 S17 S18 S19 S20 9 13 1 1 Ugotovljeno stevilo semen vrst iz rodu Ambrosia Number of identified seeds 4 73 2 2 36 1 41 3 2 2 2 5 Skupna masa semen vrst iz rodu Ambrosia (mg) Total mass of seeds (mg) 21,28 387,23 7,13 9,99 121,89 5,80 126,14 12,52 11,55 8,71 13,27 18,88 Preracunana masa semen na kg krme (mg/kg) Equivalent of seeds per kg (mg/kg) 42,56 774,46 14,26 19,98 243,78 11,60 252,28 25,04 22,88 17,42 26,54 37,76 1,6 4,0 4 73 2 2 27 1 27 2 2 2 1 5 >4,0 1 - Vlaga % Moisture % 5,84 6,40 5,56 5,77 5,94 5,29 5,86 3,42 7,61 4,66 4,49 3,76 312 V vzorcih smo nasteli od 1 do 73 semen vrst iz rodu Ambrosia (5,04 mg do 387,23 mg) na 500 g pticje krme. Kot smo ze zapisali je pelinolistna ambrozija najpogostejsa vrsta iz rodu Ambrosia v Evropi, precej manj pogoste so druge vrste, na primer trikrpata ambrozija (A. trifida L. in trajna ambrozija (A. psilostachya DC. (A. coronopifolia Torr.&Gray)). Semena vseh vrst so si podobna, zato se zgolj z mikroskopsko preiskavo ni dalo izkljuciti moznosti, da katero izmed odbranih semen ne pripada kaksni drugi in ne najpogostejsi vrsti. Pri oznacevanju nasega izbora semen smo torej uporabili sirsi pojem semena ambrozij (Ambrosia spp.), ceprav je vecina semen zelo verjetno izvirala od pelinolistne ambrozije. Naj navedemo se podatek, da so alergene vse vrste iz rodu Ambrosia (D'amato in sod., 2007). Podatkov o pojavljanju semen drugih vrst ambrozij v pticji krmi na obmocju srednje Evrope je izredno malo. V literaturi je tudi za druge vrste mozno najti navedbe, da se lahko sirijo s pticjo krmo (Comtois, 1998; Karnkowski, 1999a, b; Bechet, 2004; Follak in sod. 2013). Moznosti za pojav drugih vrst v pticji krmi so povezane z izvorom surovin, iz katerih se pripravljajo krmne mesanice (Nawrath in Alberternst, 2012). V primeru proizvajalcev, ki kot surovino uporabljajo ostanke pri ciscenju posiljk semen iz drugih kontinentov (npr. Argentina, Brazilija, Kanada, ZDA, Juzna Afrika, ...) ali pa iz obmocij, kjer so kmetijske povrsine ze zapleveljene z drugimi vrstami ambrozij (npr. Poljska, Ukrajina, Spanija, Izrael, Ruska Federacija, Kitajska, ...) obstaja povecana verjetnost, da bi krmne mesanice lahko vsebovale semena drugih vrst. Najvec semen smo odbrali v srednji frakciji (1,6 mm - 4 mm). V frakciji, vecji od 4 mm, smo nasli eno seme, v frakciji manjsi od 1,6 mm pa smo ugotovili v sedmih vzorcih od 1 do 13 semen. V vzorcu S11 jih je bilo 9 od skupaj 36 najdenih semen. V vzorcu S13 pa jih je bilo 13 od skupaj 41 najdenih semen. V vzorcu M12 smo nasli le 3 semena manjsa od 1,6 mm, ki so tehtala 6,88 mg (13,76 mg/kg krme). Povprecna masa semena v srednji frakciji je bila 4,908 mg, v najmanjsi frakciji pa 2,600 mg. Povprecna masa semena, ce upostevamo semena obeh frakcij, je bila 4,548 mg. Po protokolu mikroskopske metode bi bilo sicer dovolj, ce bi preiskali samo frakcijo semen velikosti 1,5 do 4 mm. Vendar pa smo pri nasem delu ugotovili semena vrst iz rodu Ambrosia v vseh treh sejanih frakcijah (<1,6 mm, 1,6-4,0 mm in >4,0 mm), skupno v 20 vzorcih. Ce bi obdelali samo srednjo frakcijo, bi kot pozitivne dolocili 19 vzorcev, kar se ne razlikuje bistveno od prej omenjenega rezultata. Vendar pa dejstvo, da smo v zadnji frakciji nasli semena ambrozije v 7 vzorcih, nikakor ni zanemarljivo. Stevilo semen v tej frakciji je nihalo od 1 do 13. Vecina avtorjev sicer meni, da semen, manjsih od 1,5 mm ni in da so vecja od 3 mm zelo redka (Frick in sod., 2011). Glede na nase rezultate menimo, da sta za preiskavo vzorcev pomembni srednja in najdrobnejsa frakcija. Ker majhnost semen se ne pomeni, da ta niso kaljiva (Fumanal in sod., 2007a, b) bi bilo strokovno ustrezno obravnavati vse frakcije. Tudi zelo drobna semena lahko omogocajo razsirjanje. Predpisi EU navajajo, da lahko krma za zivali, ki vsebuje nezmleta zita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia/kg krme, izrazeno pri 12 % vlagi v vzorcu (UL L 290/54). Rezultate smo zato preracunali na 12 % vlago ter ugotovili, da vrednost 50 mg/kg pomeni priblizno 9-10 semen v kilogramu krme. Dovoljeno mejo je presegalo 5 vzorcev (12,5 %). Bolj onesnazeni so bili vzorci soncnicnih semen. Med njimi je bil tudi vzorec, ki je vseboval 774,46 mg semen (Preglednica 1 in 2). V skladu z zgoraj navedenimi predpisi se v Sloveniji izvaja letni nadzor krme, vendar je predvideno stevilo uradnih vzorcev majhno (trije vzorci) oziroma premajhno, da bi bil nadzor verodostojen. Na Bavarskem so leta 2008 ugotovili, da so verjetno 42 % populacije pelinolistne ambrozije tja zanesli z onesnazeno krmo za sobne ali prostozivece ptice (Vitalos in sod., 2008). V Nemciji kontaminacija komercialne pticje krme niha od 0 do 34 semen vrst iz rodu Ambrosia na kilogram krme. Povprecne vrednosti so 23,8 semen v kilogramu, najvec pa so nasteli 170 semen (Thibaudon in sod., 2012). V Franciji je Chauvel s sod. (2006) dolocal vsebnost semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi iz soncnicnih semen. Ugotovili so, da je moznost sirjenja vrst iz rodu Ambrosia s soncnicnimi semeni, namenjenimi za prehrano ptic za priblizno 10 % vecja od moznosti sirjenja z drugimi semeni, namenjenimi za prehrano zivine. To potrjuje tudi raziskava raziskovalcev StrgulcKrajsek in Novak (2013). Rezultati nase raziskave so podobni rezultatom pridobljenim v okviru uradnega nadzora krme v nekaterih drugih drzavah, na primer iz Svice. Svicarski podatki za obdobje 2009-2013 so dostopni na spletu (admin.ch, 2013). Tudi v Sloveniji smo v preteklih raziskavah ugotovili, da je semena vrst iz rodu Ambrosia vsebovala vec kot polovica pregledanih vzorcev komercialno dostopne hrane za prostozivece ptice (Ujcic-Vrhovnik in sod., 2008). Povprecno je kilogram krme za prostozivece ptice vseboval 86 semen. V nasi raziskavi je bilo to stevilo dosti manjse, vendar pa smo v obeh raziskavah prisli do enakega sklepa: semena soncnic so bolj ter pogosteje onesnazena s semeni vrst iz rodu Ambrosia kot mesanice semen. Soncnice so poljscina, kjer imamo tezave pri kemicnem zatiranju ambrozije. Ambrozija in soncnica (Helianthus sp.) sta sorodna rodova in pripadata isti druzini, zato nimamo na voljo velike izbire ucinkovitih herbicidov. Izjema so gensko spremenjeni hibridi in hibridi selekcionirani na odpornost na posamezne herbicide (npr. IMI soncnice). Izhodiscna surovina za pripravo pticje krme lahko vsebuje zelo velike kolicine semen ambrozije, kar ustrezno pojasni prejsnje podatke (EFSA, 2010). V Svici mora biti od marca 2005 vsa komercialno dostopna pticja hrana, tako domaca kot iz uvoza, prosta semen vrst iz rodu Ambrosia. Med 40 vzorci komercialno dostopne krme za prostozivece ptice smo pregledali tudi dva vzorca, ki sta imela napis, da ne vsebujeta semen ambrozije. V teh vzorcih semen vrst iz rodu Ambrosia nismo nasli. V tujini imajo izkusnje, da se tudi v pakiranjih, oznacenih z oznako prosto ambrozije veckrat najdejo kaljiva semena (LUGV, 2011). Iz teh razlogov so veckrat izpostavljene zahteve po termicnem obdelovanju krmnih mesanic. Ker te predstavljajo pot vnosa tudi za druge nezelene invazivne plevele (npr. iz rodov Panicum, Phalaris, Bidens, Iva, Sorghum, Setaria, Polygonum, Eleusine, Amaranthus, ...) ponekod uporabnikom mesanic svetujejo termicno obdelavo doma (kar v kuhinjski pecici) in sistematicno opazovanje mest, kjer krmila nastavljajo pticam. Osvesceni ljubitelji ptic potem redno spremljajo, katere rastline se pojavljajo ob krmiscih in nezelene pravocasno odstranijo. 4 SKLEPI Vrste iz rodu Ambrosia so mocno alergene rastline, ki se lahko sirijo tudi s krmo za prostozivece ptice. S pregledom 40 vzorcev taksne krme smo ugotovili: 1. da so bila semena vrst iz rodu Ambrosia v 50 % vzorcev, kar je veliko. Najvecjo dovoljeno vsebnost semen ambrozij, ki jo predpisuje evropska zakonodaja je sicer presegalo 5 vzorcev, vendar pa bi se vrste lahko sirile z vsemi vzorci, ki so vsebovali njihova semena. 2. Pelinolistna ambrozija (A. artemisiifolia) se ja na ozemlju RS v zadnjih desetletjih tako razsirila, da njeno izkoreninjenje vec ni mozno. Kljub temu je sistematicne preiskave krme za prostozivece ptice glede vsebnosti semen ambrozij smiselno nadaljevati, ker se s pticjo krmo lahko sirijo tudi druge vrste, ki pa jih na ozemlju RS se nimamo (npr. A. trifida L., A. tenuifolia Sprengl, A. psilostachya DC., A. grayi (A. Nels) Shinners in A. 314 confertiflora DC.). V primeru najdb teh vrst v pticji krmi pa je potrebno preventivno ukrepati in sprejeti pravocasne ukrepe za preprecitev sirjenja. 3. Preiskave krme za prostozivece ptice je smiselno nadaljevati v cim vecjem obsegu in s tem sodelovati pri omejevanju sirjenja ambrozij. 4. Z rezultati smo potrdili moznosti sirjenja vrst iz rodu Ambrosia s pticjo krmo tudi v Sloveniji. Ljudi bi lahko bolj osvescali, da s hrano za prostozivece ptice, ki vsebuje semena vrst iz rodu Ambrosia v svojo okolico lahko zanesejo to nevarno rastlino. Potrosnike pticje krme bi bilo dobro opozoriti, da naj opazujejo, katere rastline se pojavljajo v blizini krmisc prostozivecih ptic in naj nezelene odstranijo preden oblikujejo seme. 5. Pri mikroskopski preiskavi predlagamo pregled tudi srednje in najmanjse frakcije. 5 ZAHVALA Za strokovno in prijazno pomoc pri oblikovanju besedila se zahvaljujemo prof. Jozetu Jurci, upokojenemu profesorju Veterinarske fakultete v Ljubljani. 6 VIRI Admin.ch ­ Bundesverwaltung berichte, 2013. Amtlichen Futtermittelkontrolle - Tabelle 1: Ergebnisse der Ambrosiauntersuchungen 2009 2013. (http://www.news.admin.ch/message/index.html?la ng=de&msg-id=48259) Alberternst B., Nawrath S., Hussner A., Starfinger J. 2008. Auswirkungen invasiver Arten und Vorsorge - Sofortmaßnahmen und Management am Beispiel von vier unterschiedlich weit verbreiteten Neophyten. Natuur und Landschaft, 83: 412-417 Baskin J.M., Baskin C.C. 1977. Dormancy and germination in seeds of common ragweed with reference to Beal's buried seed experiement. American Journal of Botany, 64, 9: 1174-1176 Bassett I.J., Crompton C.W. 1975. Biology of Canadian weeds. Ambrosia-Artemisiifolia l and APilostachya DC. Canadian Journal of Plant Science, 55: 463-476 Bassett I.J., Crompton C.W. 1982. The biology of Canadian weeds. 55. Ambrosia trifida L. Canadian Journal of Plant Science, 63: 1003-1010 Behcet L. 2004. A new record for the flora of Turkey: Ambrosia tenuifolia Spreng. (Compositae). Turkish Journal of Botany, 28: 201-203 Bohren C., Delabays N., Mermillod G., Keimer C., Kündig C. 2005. Ambrosia artemisiifolia in der Schweiz - eine herbologische Annäherung. Agrarforschung, 12: 7-78. Buttenschøn R.M., Waldispühl S., Bohren C., Simoncic A., Lesnik M., Leskosek R. Navodila za zatiranje in preprecevanje sirjenja pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia). Projekt EUPHRESCO ­ strategies for Ambrosia control 2008-2009. 47 str. http://www.ruse.si/data/upload/ambrozija_navodila _za_zatiranje.pdf (28. maj 2013) Chauvel B., Dessaint F., Cardinal-Legrand C., Bretagnolle F. 2006. The historical spread of Ambrosia artemisiifolia L. in France from herbarium records. Journal of Biogeography, 33: 665-673 Comtois P. 1998. Ragweed (Ambrosia sp.): The Phoenix of allergophytes. V: F. T. M. Spieksma (Ed.), Ragweed in Europe. The 6th International congress on aerobiology, Symposium Proceedings, Perugia, Italy, 3­5 D'amato G., Cecchi L., Bonini S. et al. 2007. Allergic pollen and pollen allergy in Europe. Allergy, 62: 976-990 Dahl Å., Standhede S., Wihl J. 1999. Ragweed - an allergy risk in Sweden? Aerobiologia, 15: 293-297 EFSA. 2010. Scientific opinion on the effect on public or animal health or on the environment on the presence of seeds of Ambrosia sp. in animal feed. EFSA Journal, 8, 6: 1566 Essl F., Dullinger S., Kleinbauer I. 2009. Changes in the spatio-temporal patterns and habitat preferences of Ambrosia artemisiifolia during its invasion of Austria. Preslia, 81: 119­133 Follak S., Dullinger S., Kleinbauer I., Moser D., Essl F. 2013. Invasion dynamics of three allergenic invasive Asteraceae (Ambrosia trifida, Artemisia annua, Iva xanthiifolia) in central and eastern Europe. Preslia, 85: 41-61 Frick G., Boschung H., Schulz-Schroeder G. et al. 2011. Ragweed (Ambrosia sp.) seeds in bird feed. Biotechnology, Agronomy, Society and Environment, 15, 1: 39-44 Fumanal B., Chauvel B., Bretagnolle F. 2007a. Estimation of pollen and seed production of common ragweed in France. Annals of Agricultural and Environmental Medicine, 14: 233-236 Fumanal B., Chauvel B., Sabatier A., Bretagnolle F. 2007b. Variability and cryptic heteromorphism of Ambrosia artemisiifolia seeds: what consequences for its invasion in France?, Annales of Botanyyy, 100: 305-313 Hanson C., Mason J. 1985. Bird seed aliens in Britain. Walsonia, 15: 237-252 IAG-Method 5. Method for the Determination of Ambrosia (Ambrosia artemisiifolia L.) in nonpelleted Animal Feedingstuff. International Association of Feedingstuff Analysis. http://www.iag-micro.org/files/iag-a5_ambrosia.pdf (28 maj 2012) Karnkowski W. 1999a. Pest Risk Analysis on Ambrosia spp. for Poland. Main Inspectorate of Plant Protection Monograph .08-14124 PRA, 54 s. Karnkowski, W., 1999b. Quarantine weeds and parasitic plants occurring in the plant material imported to Poland in 1996-1999, Ochrona Rolin, 43: 15-16 Kofol Seliger A. 2001. Rod ambrozija (zvrklja). Proteus, 63, 6: 276-278 LUGV - Landesamt für Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz Brandenburg, 2011. Amtliche Futtermittelkontrolle nach Ambrosiasamen Ergebnisse der Amtlichen Vogelfutteruntersuchungen aus 2009 und 2010. (http://www.lugv.brandenburg.de/cms/detail.php/bb 1.c.331423.de) Nawrath S., Alberternst B. 2012. Forschungsvorhaben Beifuß-Ambrosie in Bayern FOBAB II-Studie. Bayerischen Staatsministeriums für Umwelt und Gesundheit, Friedberg / Hessen, Endbericht, 203 s. Simard M.J., Benoit D.L. 2011. Effect of repetitive mowing on common ragweed (Ambrosia artemisiifolia L.) pollen and seed production. Annals of Agricultural Medicine, 18, 1: 55-62 and Environmental Strgulc-Krajsek S., Novak M. 2013. Achenes of common ragweed (Ambrosia artemisiifolia) in packages of sunflower achenes for outdoor birds. Acta biologica Slovenica, 56, 1: 3-9 Silc U. 2006. Vsiljiva skodljivka iz Severne Amerike. Proteus, 69, 2: 81-83 Thibaudon M., Colonnello C., Basancenot J.P., Toloba Y., Francois H., Caillaud C. 2012. Can birdfeed contribute to the spread of Ragweed? Journal of Investigational Allergology and Clinical Immunology, 22, 3: 215-235 Ujcic-Vrhovnik I., Jakovac-Strajn B., Vengust A. 2008. Mikroskopska preiskava krme. V: 17. Mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domacih zivali: Zadravcevo-Erjavcevi dnevi. Radenci: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 23-30 Vitalos M., Karrer G. 2008. Distribution of Ambrosia artemisiifolia L.: Is birdseed a relevant vector? Journal of Plant Diseases and Protection: 345-347 316

Journal

Acta Agriculturae Slovenicade Gruyter

Published: Sep 1, 2013

There are no references for this article.